1. Prosojnost jezera

S pomočjo Secchijeve plošče smo izmerili prosojnost oz. kompenzacijsko ravnino Bohinjskega jezera. Kompenzacijska ravnina je globina, do katere lahko še najdemo rastline, ki še opravljajo fotosintezo, saj svetloba še doseže to globino. 

Postopek: na vrv pritrjeno Sekijevo ploščo smo spuščali na sredini jezera v vodo in pri tem pozorno opazovali, na kakšni globini smo jo še videli (prosojnost jezera). 

Največjo globino, na kateri smo ploščo še videli, smo pomnožili z 2 (saj je svetloba prodrla do plošče, se od nje odbila in prišla nazaj do gladine jezera, kar pomeni, da je opravila dvojno globino) in tako dobili kompenzacijsko ravnino jezera.  

Rezultati: 

	Kompenzacijska ravnina
1. skupina	21,4 m
2. skupina	22 m
3. skupina	20,4 m

Ugotovitve: Kompenzacijska ravnina je globina, do katere lahko še najdemo rastline, ki še opravljajo fotosintezo, saj svetloba še doseže to globino. 

Kompenzacijska ravnina je odvisna od vpadnega kota svetlobe. Večji kot je vpadni kot, globlja je kompenzacijska ravnina. Vpadni kot svetlobe je bil največji, ko je bilo sonce najvišje (skoraj pravokotno) nad jezerom. To je bilo okoli 14:00 ure, ko je meritev opravila 2. skupina, zato je kompenzacijska ravnina druge skupina najgloblja.

2. Lom svetlobe

Do loma svetlobe pride ob prehodu žarka iz zraka v gostejšo prozorno snov (vodo), se ta delno odbije, delno pa prodre v snov, a svojo pot nadaljuje pod drugačnim kotom, kot je v snov vpadel. 

Svetloba, ki vpade na neko snov drugačne gostote se pri tem lomi. Kot, pod katerim svetloba vpade, imenujemo vpadni kot. Del svetlobe, ki se odbije, se odbije pod istim kotom, kot je svetloba vpadla (odbojni kot je enak vpadnemu). Del svetlobe, ki pa prodre v snov, pa se, če je snov gostejše lomi pod manjšim kotom, kot je vpadni, če je pa snov redkejša, se svetloba lomi pod večjim kotom. 

Večji kot je vpadni kot svetlobe, več svetlobe se odbije in manj jo prodre v snov. Višje kot je sonce, manjši je vpadni kot in posledica je večja kompenzacijska ravnina.

Lomni zakon povezuje vpadni in lomni kot žarka, njegovo vpadno in lomno hitrost ter optični gostoti.  

c je hitrost žarka: c₁ je hitrost vpadnega, c₂ pa hitrost lomnega žarka.

c₀ je hitrost svetlobe v vakumu: c₀= 3,010⁸ ms

n je optična gostota: n₁ je optična gostota snovi, v kateri je vpadni žarek, n₂ pa optična gostota snovi, v kateri je lomni žarek.

Optična gostota je lastnost snovi, ki vpliva na hitrost širjenja svetlobe v tej snovi. Večja kot je optična gostota, počasneje bo potovala svetloba.

Meritve: pri pouku smo v dveh skupinah izvedli poskus loma svetlobe in dobljene rezultate vpisali v tabeli. 

1.skupina

Meritev	[°]	[°]	n2
1.	45	33	1,3
2.	34,5	25,5	1,32
3.	50	36	1,3
4.	57	40	1,31
5.	40	29	1,33

2.skupina

Meritev	[°]	[°]	n2
1.	40	29	1,33
2.	50	37	1,27
3.	57	40	1,3
4.	35	26	1,31
5.	15	10	1,49
6.	45	33	1,3